Kako je mogoče upravljati tveganja, da se zagotovi zdravo staranje na delovnem mestu?
Ključno je preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni skozi celotno življenje, saj na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vplivajo delovni pogoji v zgodnejših letih. Današnji mladi delavci so prihodnji starejši delavci.
Bistven je celostni pristop k upravljanju varnosti in zdravja pri delu, pri katerem se upoštevajo vsi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost in zdravje. Pri zagotavljanju dobrega upravljanja tveganj, zlasti psihosocialnih, imajo lahko pomembno vlogo kadrovske politike. Glede na staranje delovne sile imajo vse večji pomen tudi rehabilitacija in politike vračanja na delo po bolezni.
Primer celostnega pristopa k upravljanju varnosti in zdravja pri delu je koncept „delovne sposobnosti“. Delovna sposobnost je ravnovesje med delovnimi zahtevami in individualnimi sposobnostmi. Za spodbujanje dobre delovne sposobnosti je potrebno dobro vodenje in sodelovanje delavcev.
Delodajalci morajo v skladu z zakonskimi zahtevami opravljati ocene tveganj, pri katerih bi morali upoštevati tveganja, povezana s starostjo. Vendar starejši delavci niso homogena skupina: razlike v funkcionalni sposobnosti in zdravstvenem stanju med posamezniki se z leti povečujejo. Pri oceni tveganja je zato treba upoštevati različnost.
Spremembe posameznikovih funkcionalnih sposobnosti je mogoče obravnavati s prilagoditvijo dela, na primer z opremo za zmanjšanje fizične obremenitve ali usposabljanjem o ustreznih tehnikah dvigovanja. Zavedati bi se bilo treba, da dobro zasnovana delovna mesta in dobra organizacija dela koristijo vsem starostnim skupinam.